Mo?nosti iskanja
Domov Mediji Pojasnjujemo Raziskave in publikacije Statistika Denarna politika Euro Pla?ila in trgi Zaposlitve
Predlogi
Razvrsti po
  • IZJAVA O DENARNI POLITIKI

TISKOVNA KONFERENCA

Christine Lagarde, predsednica ECB,
Luis de Guindos, podpredsednik ECB

咪乐|直播|v1.0.0版 首先,支队消防宣传员通过幻灯片的方式向在场师生讲解了消防安全的基本常识,使师生们初步了解掌握了如何正确拨打119报警电话、如何正确从火场中逃生以及如何正确使用灭火器等基本自防自救能力。

Frankfurt na Majni, 9. september 2021

Dober dan, s podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci.

Faza mo?ne krepitve rasti v procesu okrevanja gospodarstva v euroobmo?ju vse bolj napreduje. Gospodarska aktivnost bo do konca leta predvidoma presegla raven, dose?eno pred pandemijo. Ob ve? kot 70% odraslih Evropejcev, ki so v celoti cepljeni, se je gospodarstvo v veliki meri ponovno odprlo, kar omogo?a, da potro?niki okrepijo tro?enje in podjetja pove?ajo proizvodnjo. Vse ve?ja imunost proti koronavirusu pomeni, da so posledice pandemije sedaj manj hude, vendar bi lahko globalno ?irjenje razli?ice delta ?e vedno zavrlo polno odpiranje gospodarstva. Sedanje zvi?anje inflacije bo po pri?akovanjih ve?inoma za?asno, temeljni cenovni pritiski pa se krepijo le po?asi. Inflacijski obeti v zadnjih makroekonomskih projekcijah so bili rahlo popravljeni navzgor, vendar bo inflacija v srednjero?nem obdobju predvidoma ostala precej pod ciljno 2-odstotno ravnijo.

Pogoji financiranja za podjetja, gospodinjstva in javni sektor so od prej?nje ?etrtletne ocene, opravljene junija, ostali ugodni. Ugodni pogoji financiranja so bistveni, da gospodarstvo ?e naprej okreva in da se nevtralizirajo negativni u?inki pandemije na inflacijo.

Svet ECB na podlagi skupne ocene pogojev financiranja in inflacijskih obetov ocenjuje, da je mogo?e ugodne pogoje financiranja ohranjati z nekoliko manj?im obsegom neto nakupov v okviru izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP) kot v prej?njih dveh ?etrtletjih.

Potrdili smo tudi druge ukrepe, namre? raven klju?nih obrestnih mer ECB, prihodnjo usmeritev o njihovem verjetnem gibanju v prihodnosti, nakupe v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev (APP), politiko ponovnega investiranja glavnice zapadlih vrednostnih papirjev ter operacije dolgoro?nej?ega refinanciranja, kot je podrobno predstavljeno v sporo?ilu za javnost, ki je bilo objavljeno danes ob 13.45. Pripravljeni smo ustrezno prilagoditi vse na?e instrumente, kot bo potrebno, da se inflacija stabilizira na ciljni ravni dveh odstotkov v srednjero?nem obdobju.

Zdaj bom podrobneje pojasnila na?o oceno gospodarskih in inflacijskih gibanj, zatem pa ?e oceno finan?nih in denarnih razmer.

Gospodarska aktivnost

Odboj gospodarstva v drugem ?etrtletju leto?njega leta je zna?al 2,2%, kar je ve? od pri?akovanj. Visoka rast se bo predvidoma nadaljevala tudi v tretjem ?etrtletju. Okrevanje temelji na uspe?nem cepljenju v Evropi, kar je omogo?ilo precej?nje ponovno odpiranje gospodarstva.

Na storitveni sektor v okolju odpravljanja omejitev ugodno vplivata vra?anje ljudi v trgovine in restavracije ter o?ivitev potovanj in turizma. Predelovalne dejavnosti bele?ijo dobre rezultate, ?eprav proizvodnjo ?e naprej zavira pomanjkanje repromateriala in opreme. ?irjenje razli?ice delta doslej ni terjalo ponovne uvedbe ukrepov za omejitev gibanja, vendar bi lahko upo?asnilo okrevanje svetovne trgovinske menjave in polno odpiranje gospodarstva.

Izdatki za potro?njo se pove?ujejo, vendar ostajajo potro?niki zaradi dogajanj okrog pandemije nekoliko previdni. Hitro se izbolj?uje tudi trg dela, kar utrjuje obete o vi?jih dohodkih in ve?jem tro?enju. Brezposelnost se zni?uje, ?tevilo ljudi v programih za ohranitev delovnih mest pa je z lanske rekordne ravni upadlo za okrog 28 milijonov oseb. Okrevanje doma?ega in svetovnega povpra?evanja dodatno krepi optimizem v podjetjih, kar spodbuja podjetni?ke investicije.

Vseeno bo trajalo ?e nekaj ?asa, preden bo odpravljena ?koda, ki jo je gospodarstvu povzro?ila pandemija. ?e vedno je zaposlenih nad dva milijona ljudi manj kot pred pandemijo, zlasti mladih in ni?je kvalificiranih. Precej visoko ostaja tudi ?tevilo delavcev v programih za ohranitev delovnih mest.

Pri spodbujanju okrevanja mora denarno politiko ?e naprej dopolnjevati ambiciozna, ciljno usmerjena in koordinirana javnofinan?na politika. Program ?EU naslednje generacije? bo tako prispeval k mo?nej?emu in bolj enovitemu okrevanju v dr?avah v euroobmo?ju. Pospe?il bo tudi zeleni in digitalni prehod, podpiral strukturne reforme in zvi?al dolgoro?no rast.

V srednjero?nem obdobju pri?akujemo mo?an gospodarski odboj. Po zadnjih makroekonomskih projekcijah se bo BDP medletno realno pove?al za 5,0% v letu 2021, za 4,6% v letu 2022 ter za 2,1% v letu 2023. V primerjavi z junijskimi projekcijami so se obeti za leto 2021 izbolj?ali, medtem ko ostajajo za leti 2022 in 2023 ve?inoma nespremenjeni.

Inflacija

Inflacija se je avgusta zvi?ala na 3,0%. Pri?akujemo, da se bo letos jeseni inflacija ?e dodatno zvi?ala, vendar se bo naslednje leto zni?ala. Za?asen zasuk inflacije navzgor je povezan predvsem z visoko rastjo cen nafte od pribli?no polovice lanskega leta dalje, z odpravo za?asnega zni?anja DDV v Nem?iji, z zamikom poletnih razprodaj v letu 2020 ter s stro?kovnimi pritiski, ki izhajajo iz za?asnega pomanjkanja repromateriala in opreme. Tekom leta 2022 bodo ti dejavniki predvidoma oslabeli ali izpadli iz izra?una medletne inflacije.

Pritiski na osnovno inflacijo so se rahlo okrepili. Ob nadaljnjem okrevanju gospodarstva ter ob podpori ukrepov denarne politike pri?akujemo, da se bo osnovna inflacija v srednjero?nem obdobju zvi?evala. Zvi?evanje bo po pri?akovanjih le postopno, saj bo trajalo nekaj ?asa, preden bo gospodarstvo zopet delovalo s polno zmogljivostjo, zato bodo pla?e po pri?akovanjih rasle le zmerno. Kazalniki dolgoro?nej?ih inflacijskih pri?akovanj se ?e naprej zvi?ujejo, kljub temu pa ostajajo nekoliko pod ciljno 2-odstotno ravnijo.

Po zadnjih makroekonomskih projekcijah bo medletna inflacija zna?ala 2,2% v letu 2021, 1,7% v letu 2022 ter 1,5% v letu 2023, kar pomeni popravek navzgor glede na junijske projekcije. Inflacija brez upo?tevanja inflacije v skupinah hrane in energentov bo v povpre?ju zna?ala 1,3% v letu 2021, 1,4% v letu 2022 ter 1,5% v letu 2023, kar ravno tako pomeni popravek navzgor glede na junijske projekcije.

Ocena tveganj

Tveganja, ki spremljajo gospodarske obete, so po na?i oceni ve?inoma uravnote?ena. Gospodarska aktivnost bi lahko presegla na?a pri?akovanja, ?e se bo med potro?nike povrnilo zaupanje in bodo var?evali manj, kot se pri?akuje sedaj. K vi?ji gospodarski rasti od pri?akovane bi lahko vodilo tudi hitrej?e izbolj?evanje pandemi?nih razmer. ?e bodo ozka grla v ponudbi trajala dlje in se bodo odrazila tudi v vi?jih pla?ah od pri?akovanih, bi lahko cenovni pritiski postali vztrajnej?i. Obenem bi se lahko gospodarski obeti poslab?ali, ?e se bo pandemija zaostrila, kar bi lahko zavrlo nadaljnje ponovno odpiranje gospodarstva, ali ?e se bo pomanjkanje na strani ponudbe izkazalo za vztrajnej?e od sedanjih pri?akovanj in tako zaviralo proizvodnjo.

Finan?ne in denarne razmere

Okrevanje rasti in inflacije je ?e vedno odvisno od ugodnih pogojev financiranja za vse sektorje gospodarstva. Tr?ne obrestne mere so se poleti rahlo zni?ale, vendar so nedavno zopet porasle. Na splo?no ostajajo pogoji financiranja za gospodarstvo ugodni.

Obrestne mere bank za posojila podjetjem in gospodinjstvom so na zgodovinsko nizkih ravneh. Odobravanje posojil gospodinjstvom, zlasti stanovanjskih posojil, se vztrajno nadaljuje. Nekoliko po?asnej?a rast posojil podjetjem je predvsem posledica dejstva, da so podjetja ?e vedno dobro financirana zaradi obse?nega najemanja posojil v prvem valu pandemije. Imajo velika denarna imetja in vse bolj zadr?ujejo dobi?ke, s ?imer se zmanj?ujejo potrebe po zunanjem financiranju. Za velika podjetja je izdajanje obveznic privla?na alternativa ban?nim posojilom. Trdne ban?ne bilance ?e naprej zagotavljajo, da je na voljo dovolj kreditov.

Toda ?tevilna podjetja in gospodinjstva so se med pandemijo dodatno zadol?ila, zato bi lahko poslab?anje gospodarskih obetov ogrozilo njihovo finan?no zdravje. S tem bi se po drugi strani poslab?ala kakovost ban?nih bilanc. ?e vedno je podpora s strani denarne politike bistvena, da prepre?imo medsebojno krepitev bilan?nih napetosti in zaostrovanja kreditnih pogojev.

Zaklju?ek

Povzamemo lahko, da v euroobmo?ju nedvomno poteka gospodarski odboj. Vendar hitrost okrevanja ostaja odvisna od poteka pandemije in napredka pri cepljenju prebivalstva. Sedanje zvi?anje inflacije bo po pri?akovanjih ve?inoma za?asno, temeljni cenovni pritiski pa se bodo krepili le postopoma. Rahlo izbolj?anje srednjero?nih inflacijskih obetov in sedanja raven pogojev financiranja omogo?ata, da se ugodni pogoji financiranja ohranjajo z nekoliko manj?im obsegom neto nakupov v okviru izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji. Na?i ukrepi denarne politike, vklju?no s spremenjeno prihodnjo usmeritvijo o klju?nih obrestnih merah ECB, bodo bistveno prispevali k temu, da gospodarstvo preide v vzdr?no okrevanje, in k pribli?evanju inflacije ciljni 2-odstotni ravni.

Zdaj smo vam na voljo za vpra?anja.

Za natan?no tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angle?ko razli?ico.

KONTAKT

Evropska centralna banka

Generalni direktorat Stiki z javnostjo

Razmno?evanje je dovoljeno pod pogojem, da je naveden vir.

Kontakti za medije
百度